Danes praznujemo svetovni dan čebel

20. decembra 2017 je generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) v New Yorku, na pobudo Slovenije, 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. S tem se je končal dolgotrajni postopek razglasitve, ki se je pričel v letu 2014. Razglasitev je za Slovenijo pomenila pomembno diplomatsko zmago.

 Prvo praznovanje svetovnega dne čebel smo organizirali v Žirovnici na Gorenjskem, kjer je bil rojen Anton Janša, naš največji čebelar, ki se je rodil 20. maja 1734 in po katerem smo določili dan za praznovanje SDČ.

Od razglasitve naprej se za praznovanje SDČ odločajo številne institucije, organizacije in različna združenja po celem svetu. Glavne aktivnosti povezane s praznovanjem svetovnega dne čebel koordinira Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano ob sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, ki sta v ta namen tudi vzpostavila delovanje spletne strani www.worldbeeday.org na kateri so prisotne koristne informacije povezane s praznovanjem.

Na mednarodnem področju praznovanje SDČ spodbuja Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) s sedežem v Rimu, ob sodelovanju z mednarodno čebelarsko organizacijo APIMONDIA.

V letošnjem letu naše aktivnosti močno kroji širjenje virusa COVID-19, zato v zvezi s praznovanjem SDČ ne bodo organizirani dogodki, kot v preteklih dveh letih, bo pa zaradi tega več aktivnosti potekalo preko medijev, spletnih javljanj in različnih objav na družbenih medijih, da so informacije čim bolj dosegljive širši javnosti.

Glavni namen SDČ ni praznovanje, ampak predvsem ozaveščanje širše javnosti da so:

1. Čebele in ostali opraševalci izredno pomembni!
2. Čebele so v zadnjem obdobju na veliko področjih ogrožene!
3. Kaj moramo kot skupnost in posamezniki narediti v prihodnosti, da bomo čebele ohranili v prihodnje!

Nabor aktivnosti za boljše preživetje čebel: 

• Sajenje avtohtonih medovitih rastlin (seznam rastlin je dosegljiv na spletni strani ČZS)
• V okrasne namene (na balkonih in drugih zunanjih prostorih) sejemo, sadimo medovite rastline.
• Ohranjamo travnike z večjo pestrostjo rastlin.
• Setev travnikov z medonosnimi rastlinami.
• Košnja cvetočih rastlin po cvetenju.
• Nakup medu in ostalih čebeljih pridelkov pri najbližjih čebelarjih.
• Moralna podpora čebelarjem.
• Odstop primerne kmetijske lokacije za začasno ali trajno namestitev čebel.
• Zmanjšana uporaba čebelam škodljivih pesticidov.
• Mulčenje cvetočih rastlin v sadovnjakih in vinogradih pred škropljenjem s pesticidi.

Nabor ni dokončen, vseeno pa lahko vsakdo najde ideje kaj lahko naredi dobrega za čebele in ostale opraševalce. Ob tem pa moramo še vedeti, da s tem ko pomagamo čebelam pomagamo tudi ostalim organizmom in nenazadnje tudi ljudem. Čebele namreč za dober razvoj in življenje potrebujejo skoraj enake življenjske pogoje kot ljudje. Čist zrak, vodo in zdravo okolje brez onesnaženosti. Takšno okolje pa je tudi bolj zdravo za življenje ljudi.

Zato, varujmo okolje in tudi sami bomo živeli v bolj zdravem okolju!

Dr. Peter Kozmus, podpredsednik svetovne strokovne organizacije Apimondije – Mednarodne zveze čebelarskih organizacij, predsednik sveta za čebelarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, raziskovalec in predan čebelar.

Zaradi epidemije Covid-19 bo letošnja tretja mednarodna obeležitev potekala virtualno. Z naslovom »Bee Engaged« (Angažiraj se) želi FAO kot organizator dogodka opozoriti na pomen angažiranosti in dejanj tako držav, organizacij, raziskovalnih in izobraževalnih institucij, civilne družbe, zasebnega sektorja, kmetov in čebelarjev, kot tudi vsakega posameznika, za ohranjanje čebel in drugih opraševalcev.

Več na povezavi.