Kulturna dediščina kot generator turističnega razvoja regije

Občina Ribnica je skupaj z Občino Škofja Loka organizirala dvodnevno mednarodno srečanje občin in razvojnih organizacij na temo:

»KULTURNA DEDIŠČINA KOT GENERATOR TURISTIČNEGA RAZVOJA REGIJE«.

Srečanje se je v Ribnici začelo v torek popoldne, ko smo goste sprejeli na občini in jim predstavili Občino Ribnica in  ribniške znamenitosti. Srečanje se je udeležil tudi nj. e. veleposlanik Madžarske dr. István Szent-Iványi.

V okviru Medobčinske pobude: Čezmejno e-sodelovanje v Podonavski e-regiji je bila Občina Ribnica v letu 2013 pobudnica in osrednji akter uresničevanja zamisli e-Občin brez meja v Podonavski regiji. Vsebino razvijamo skupaj s lokalnimi partnerji: Rokodelski center, Miklova hiša in Območna obrtna zbornica ter s slovenskimi partnerji: Občinami Krško, Šentrupert, Škofja Loka, Univerzo v Mariboru, Ministrstvom za kulturo RS, Direktoratom za kulturno dediščino, Slovenskim etnografskim muzejem, Geodetskim inštitutom Slovenije, SAP Slovenija, S&T Slovenija ter drugimi partnerji, s katerimi sodelujemo na različnih vsebinah (3A razvojna os, Regija JV Slovenija…).

Pri dosedanjih aktivnostih smo ugotovili številne pomanjkljivosti: ni prevodov spletne vsebine, pomanjkanje digitaliziranih vsebin, nepovezane spletne vsebine, nezadostno povezovanje ponudnikov turističnih storitev v lokalnem območju, odsotnost celovite platforme… Dogovorili smo se za način dela, ki bo zagotavljal večjo inovativnost, usmerjenost v potrebe uporabnikov, enostavnost uporabe rešitev, nedrago dostopnost, povezljivost spletnih strani, večjezičnost e-rešitev in e-storitev, odprtost do organizacij v Sloveniji in drugih državah z enostavnim vstopanjem in izstopanjem sodelujočih ipd.

Smo pobudniki posameznih zamisli, katere želimo preko prototipov razviti v pilotne projekte in v večje projekte (predvsem preko mejnega) povezovanja med občinami.

Kot izziv sodelovanja smo predlagali dve zamisli: povezovanje na področju turizma in kulture ter Mrežo rokodelskih centrov na območju Podonavske regije.

V nadaljevanju podajamo kratke povzetke predstavitev sodelujočih na srečanju v Ribnici 9.4.2014.

Slovenski etnografski muzej

Varovanje nesnovne kulturne dediščine Slovenije v luči Unescove konvencije

Leta 2003 je Unesco sprejel Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine. Slovenija jo je ratificirala leta 2008 in nesnovno kulturno dediščino, poimenovano živa kulturna dediščina,  vključila v novonastali Zakon o varstvu kulturne dediščine (2008). Naloge koordinatorja varstva žive kulturne dediščine je  v letih 2009 in 2010 opravljal Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, od leta 2011 pa Slovenski etnografski muzej.

Ena od zavez podpisnic Konvencije je tudi vodenje državnega registra nesnovne kulturne dediščine – pri nas je to Register žive kulturne dediščine. Trenutno je v Register vpisanih 33 enot in 66 nosilcev. Za enote posebnega pomena ZVKD predvideva razglašanje živih mojstrovin državnega ali lokalnega pomena. Doslej smo za žive mojstrovine državnega pomena razglasili 5 enot (Škofjeloški pasijon, Tradicionalno izdelovanje kranjskih klobas, Izdelovanje ljubenskih potic, Drežniški in ravenski pust ter Cerkljansko laufarijo). Razglasitev za živo mojstrovino državnega pomena je po naši zakonodaji tudi pogoj za nominacijo na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Doslej smo oddali prijavi za Škofjeloški pasijon in Tradicionalno izdelovanje kranjskih klobas in čakamo na njuni obravnavi.

Unescova Konvencija med nesnovno kulturno dediščino uvršča tudi tradicionalne obrtne veščine. Doslej smo v slovenski Register vpisali naslednje enote: izdelovanje papirnatih rož,  oglarstvo, čipkarstvo in tradicionalno lončarstvo, v pripravi za vpis pa sta enoti pletarstvo in slamnikarstvo.

Geodetski inštitut Slovenije je predstavil vsebine, katere razvijajo in se neposredno povezujejo na kulturo in turizem: turistične karte v papirnati in spletni obliki, mobilne karte in mape, geovizulani portali tematskih turističnih poti in kulturne dediščine v 3D in 4D tehnikah, odprte podatkovne baze ter ostala področja sodobnih pristopov in povezav geoinformacijskih sistemov s področjem kulturne dediščine in turizma.

Javni zavod Rokodelski center Ribnica

Javni zavod Rokodelski center Ribnica je osrednja tovrstna kulturna institucija na tem delu Slovenije. Pod svojim okriljem  združuje štiri samostojne enote, ki pokrivajo štiri področja dela in se med sabo dopolnjujejo: Rokodelstvo, Muzej Ribnica, Muzejska trgovina in Galerija Miklova hiša. Poslanstvo zavoda je v prvi vrsti skrb za razvoj kulturne dediščine ter njeno povezovanje s sodobnim ustvarjanjem, poseben poudarek pa v zavodu posvečamo izobraževanju ter populariziranju domače in umetnostne obrti in sodobne likovne ustvarjalnosti.  Od ustanovitve dalje je Rokodelski center skrbnik žive dediščine rokodelstva tako na območju občine Ribnice kot tudi okoliških občin.

Skupaj z Občino Ribnica tesno sodeluje pri oblikovanju kulturne politike občine in pri številnih projektih s področij kulturne dediščine, likovne umetnosti in turizma, med pomembnejšimi skupnimi projekti pa je v zadnjem obdobju  projekt povezovanja rokodelskih centrov Slovenije in širše.

ČEZMEJNO POVEZOVANJE ROKODELSKIH CENTROV V PODONAVJU

Od izvira reke Save, ob Donavi, vse do morja – mreža rokodelskih centrov: predstavljamo povezovanje rokodelskih centrov in ostalih organizacij v Podonavju, katerih namen je skrb za ohranjanje rokodelskih veščin in prenos teh veščin na nove generacije.

Rokodelska dediščina je izjemna turistična priložnost in prispeva k ohranjanju kulturne dediščine, čezmejnemu medgeneracijskemu povezovanju, kvalitetnemu preživljanju prostega časa in prinaša možnost za razvoj turističnega povezovanja kot tudi ohranjanja lokalnih tradicij in medkulturnega sodelovanja. Kulturna dediščina je po Splošni deklaraciji UNESCO o kulturni raznolikosti gibalo kulturne raznolikosti in jamstvo za trajnostni razvoj.

S čezmejnim povezovanjem Podonavskega območja bomo zagotovili ohranjanje in razvoj rokodelskih znanj skozi čezmejne aktivnosti, ki bodo potekale na različnih nivojih, namenjene vsem generacijam.  S čezmejnim povezovanjem rokodelskih središč bomo poskrbeli za aktivno ohranjanje, dokumentiranje, informiranje in trajnostni razvoj ter promocijo dediščine kot turističnega produkta, razvoj podjetniških idej, osnovanih na tradicionalnih znanjih in veščinah ter poživitev vaških in mestnih središč.

 Območna obrtno-podjetniška zbornica Ribnica je stanovska organizacija podjetnikov iz občin Ribnica, Sodražica in Loški potok in zastopa interese podjetnikov na državnem in lokalnem nivoju. Med drugim pa skrbi tudi za ohranitev in razvoj rokodelstva, za katerega v Sloveniji uporabljamo tudi izraz domača in umetnostna obrt.

Rokodelstvo predstavlja danes v vseh evropskih državah in tudi izven pomemben segment identitete in razpoznavnosti posameznih držav in narodov. Razvita gospodarstva namenjajo rokodelstvu ustrezne stimulacije in s tem skrbijo, da se ta segment narodne ustvarjalnosti primerno razvija v donosno gospodarsko panogo in ima močan vpliv na razvoj turizma.

Za Ribnico in širšo okolico je že več kot 5 stoletij pomembna suha roba in lončarstvo. Obe panogi sta bili vseskozi temelj, da so ljudje ostali na tem področju in da  so preživeli. Tudi v novejšem času je tako.

Ker se zavedamo velikega pomena rokodelstva za naše območje, smo pristopili k različnim projektom, da bomo ohranili znanja in veščine, da bomo utrdili blagovno znamko Ribniška suha roba in da bomo bogato rokodelsko dediščino vključili v turistično ponudbo.

Na območju občin Ribnica, Sodražica, Loški potok, Kočevje, Velike Lašče, Dobrepolje in Bloke živi okrog 40.000 ljudi,  od tega jih zna približno 2.000 izdelovati suho robo. Nekateri se z izdelovanjem preživljajo, nekateri pa  je to dodatek k družinskemu proračunu. To je velik potencial na tem področju, ki je vedno kreativen in sposoben preživeti tudi večje krize.

Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., družba za razvoj in svetovanje, je bila ustanovljena z namenom pospeševanja razvoja malega gospodarstva na območju občin: Kočevje, Ribnica, Sodražica, Velike Lašče, Dobrepolje, Loški Potok, Kostel in Osilnica.

Področja delovanja družbe:  vstopna točka VEM, upravljavec Las po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe (poleg zgoraj naštetih še občine Cerknica, Bloke, Loška dolina in Logatec),  ki obsegajo posamezne dele treh statističnih regij: jugovzhodne regije, osrednje Slovenije, notranjsko kraške regije.

Prebivalci območja, ki ga pokriva LAS Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe, smo prepoznali naravno in kulturno dediščino kot velika prednost in priložnost za razvoj. VIZIJA območja, ki se je oblikovala preko nešteto delavnic in razgovorov z ljudmi je: Življenje na podeželju naj postane prednost.  Smo konkurenčno območje z kvalitetnim življenjskim in delovnim okoljem ter urejeno infrastrukturo. Prebivalci smo ekološko osveščeni in se naravni viri  prepoznavajo in uporabljajo na smotrni način. Prepoznavamo vrednote prostora in ustvarjamo delovne pogoje za visoko izobražen kader preko raziskovalno izobraževalnih centrov znanja.

Program Pokolpje: Območno razvojno partnerstvo Pokolpje  tvori območje, za katerega je Vlada RS  sprejela Sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo Pokolpje.

Vstopna točka VEM: posredovanje informacijskih paketov po elektronski pošti (možnost pridobivanja finančnih sredstev, možnosti ustanavljanja podjetij, druge informacije o podjetništvu…), osnovno svetovanje (poslovanje in razvoj podjetij, varstvo intelektualne lastnine, uporaba različnih podpornih inštrumentov, ki so na voljo za spodbujanje razvoja podjetništva…), izvajanje postopkov za samostojne podjetnike in gospodarske družbe preko portala e–VEM,…

Mariborska razvojna agencija je regionalna razvojna agencija za statistično regijo Podravje, ki ob skrbi za regionalni razvoj skrbi tudi za prenose znanj in dobrih praks v in iz podravske regije. Tako se vključuje v različne projekte, tako na lokalni, nacionalni, čezmejni, med regijski in EU ravni ter je tudi upravitelj Lokalne akcijske skupine TOTI LAS.

Znotraj večjih projektov je MRA pridobila bogate izkušnje na področju turističnega trženja kulturne dediščine, kakor tudi interpretacije dediščine in predvsem razvoja novih produktov, katerim je podlaga prav bogata lokalna/regionalna snovna in nesnovna dediščina.

Znotraj projekta OpenAlps je MRA ustanovila laboratorij odprtega inoviranja OI Lab ORbITaLA, ki je vključen tudi v evropsko mrežo živih laboratorijev ENoLL. V okviru delovanja laboratorija ORbITaLA je MRA med ostalim razvila nastavke za razvoj tržnega produkta v centru mesta v obliki stičišča točke kulturno/arhitektonske dediščine in turistične znamenitosti, kjer bi se pod blagovno znamko Frančiškanske cerkve in samostana tržili inovativni lokalni izdelki ter bi se interpretirala bogata poldrugo stoletje trajajoča dediščina samostana s samostansko cerkvijo.