V Podčetrtku se je med 16. in 17 majem zbralo okoli 130 županj in županov, skupaj več kot 180 slušateljev in aktivnih udeležencev, na 1. kongresu slovenskih občin, ki so razpravljali o vlogi in položaju občin, kako uspešne so pri izpolnjevanju svojega poslanstva in kako lahko še izboljšamo učinkovitost lokalnega upravljanja. Kongres je ponudil predavanja o pomenu lokalne ravni v slovenski socialni organizaciji, lokalnem političnem vodenju ter učinkovitem preprečevanju in upravljanju kriznih situacij.
Prisotne na kongresu je nagovoril slovenski predsednik Borut Pahor, da se njegovi uvodni dvomi o številu občin niso uresničili in da so upravičile njihov obstoj. Priporočil je, da se povezovanje občin nadaljuje, pri ustanavljanju regij oziroma pokrajin, ki so bila pomembna tema pogovora tako s predsednikom države kot resornim ministrom, pa naj se gre po sistemu od spodaj navzgor, da se ne bi ponovno ustavljali pri vprašanju, katere in koliko regij ter kje bo glavno mesto regije. Med župani pa je prevladalo mnenje, da si državni politiki ne želijo pokrajin, ker bi izgubili del svojih pristojnosti. Prav tako so pred leti župane izločili iz parlamenta kot poslance ter bi jim tudi omejili število županskih mandatov, kar je zanje nesprejemljivo, predvsem zaradi nepoznavanja nalog, pristojnosti, pomena in delovanja občin s strani poslank in poslancev. So pa župani so izrazili prepričanje, da regije in s tem večjo decentralizacijo potrebujemo, četudi bi verjetno tudi sami tako izgubili del svojih pristojnosti. Opozorili so še na nezadostno financiranje samoupravnih lokalnih skupnosti in na dejstvo, da se počasi ukinjajo kohezijska evropska sredstva, v obstoječi perspektivi pa se je načrtovalo programske dokumente zelo enoznačno, brez upoštevanja dejanskega stanja in potreb lokalnega prebivalstva. Primanjkljaj kohezijskih sredstev pa bo v prihodnje še dodatno okrnil občinske proračune in vplival na BDP države.
Več puščic pa so župani uperili proti vladi Mira Cerarja in ministru za javno upravo Borisa Koprivnikarja, zlasti glede prenizke povprečnine, ki ne omogoča financiranja vseh nalog, ki jih imajo občine, pa tudi glede že omenjenega umanjkanja pokrajin in regij, ki bi bile vmesni člen med državo in občinami. Minister Koprivnikar je ugotavljal, da občine sicer dobro delujejo, a je glede projekta vzpostavitve regij/pokrajin izpostavil, da bi bilo potrebno najprej ugotoviti, kaj bi bil izvor pristojnosti regij, ta razmislek pa napotil na županje in župane. Izpostavil je še prepričanje, da bi bilo potrebno vlogo občin okrepiti in doseči,da so finančno avtonomne.
S svojim nagovorom je polarizirala Vesna Vuk Godina, ki je izpostavila svojo naklonjenost lokalni samoupravi in lokalnemu reševanju zadev ter, da smo v 25 letih samostojnosti z Zahoda prevzeli modele, ki za naše okolje niso primerni, s tem pa dobili državo z vsem ogromnim birokratskim aparatom, ki je reševala le to, da nimamo še več brezposelnih. Izpostavila je še, da birokratska pravila ne ustvarjajo družbe in tudi ne morejo nadomestiti socialnih odnosov. Dr. Simona Kukovič je predstavila ugotovitve svoje analize o lokalnem političnem vodenju in slovenskih županih kot nosilcih sprememb in gonilo razvoja. Predstavila je zbrane empirične podatke ter poudarila, da se lokalno politično vodenje nanaša na osebnostne lastnosti, kot so pogum, vztrajnost ali karizma; včasih pa se nanaša na lastnost položaja, v katerem so združeni moč, oblast in odgovornost. Zato obstajata nekoliko kontrastna pogleda na lokalno politično vodenje: prvi z vidika osebnostnih lastnosti župana in drugi z vidika županske funkcije, ki je že sama po sebi v središču lokalne oblasti in pozornosti jasnosti. Na tej točki je Dr. Damjana Ponedelek izpostavila pomen učinkovitega preprečevanje in upravljanje kriznih situacij, pomen hitrih reakcij na razne domneve in obtožbe ter predstavila predvsem človeški vidik kriznih situacij z ozirom na škodo, ki jo ob tem lahko utrpi posameznik.
Popoldne je sledil še izjemno živahen pogovor o tem, kako uravnotežiti zahteve države in pričakovanja občanov ter o vsem, kar pesti županje in župane, o njihovih pričakovanjih do njihovih skupnosti/združenj in zahtevah, ki jih imajo do njih in do države. Tako so izrazili močnejšo željo in prepričanje, da bi z enim enotnim združenjem občin v Sloveniji bili uspešnejši pogajalec z državo, tudi na področju zagotavljanja potrebnih sredstev lokalnim skupnostim in v z državo vodili konstruktivnejše dogovore, sprejemali sporazume in zakonodajo, ki bi bila generator lokalnega razvoja, ne pa njen zaviralec. Okrogla miza županov je porodila tudi nekaj pomembnih sklepov, kot je zahteva za ponovno ustanovitev ministrstva/vladne službe za lokalno samoupravo, ustanovitev pokrajin, ponovno obravnavo strategije lokalne samouprave, spremembo ZLS v delu, kjer določa, da vlada lahko sama določi višino povprečnine, zahtevali so dosledno spoštovanje zakonskih določil, tudi glede prepovedi nalaganja novih nalog brez finančnih sredstev. Zahtevali so, da se začne zakonodajni postopek za spremembo zakonodaje, ki ureja nezdružljivost županske in poslanske funkcije ter funkcijami v nadzornih svetih javnih zavodov, podjetij, agencij in skladov. Prav tako so ocenili kot nedopustno, da predstavniki lokalnih skupnosti niso vključeni v pogajalske skupine, ki se pogajajo znotraj EU o finančni perspektivi in zahtevali, da se v program dela vlade vključi določilo, da se predsednik vlade mora vsaj enkrat letno sestati z županjami in župani.
Drugi dan kongresa so predavatelji predstavili aktualno pravno, finančno in razvojno problematiko, predavatelji s strani lokalnih oblasti pa izpostavili, s kakšnimi težavami se srečujejo v občinah in kako jih na posameznih področjih rešujejo. Na okroglih mizah so udeleženke in udeleženci dodobra izkoristili priložnost za vprašanja, izmenjavo znanja in izkušenj ter soočenje mnenj in stališč, na osnovi debate okroglih miz, ki so sledile strokovnemu delu pa bodo tudi na posameznih tematskih področjih oblikovani izsledki.
Vir: Spletna stran SOS
