RIBNIŠKI GRAD

Leta 1220 se prvič omenja gospostvo Ribnica, ribniški grad pa leta 1263. Zgrajen je bil po vsej verjetnosti že konec 11. ali v začetki 12. stoletja. Pozidali so ga njegovi prvi lastniki, ki so po do zdaj znanih podatkih Turjačani. V drugi polovici 15. stoletja so ga, zaradi turške nevarnosti, obzidali z mogočnim obzidjem in obrambnimi stolpi. Grad je skozi svojo stoletno zgodovino menjal lastnike od Turjačanov, Ortenburžanov, Celjskih grofov, Habsburžanov, grofov Kislih, baronov Trilek, grofov Cobencl. Njegovi zadnji lastniki pa so bili Rudeži od leta 1810 do 1935.

Tega leta je namreč Anton Rudež mlajši grajski kompleks prodal državi Jugoslaviji, ki ga je uporabila za potrebe vojske. Usodo ribniškega grajskega kompleksa je najbolj zaznamovala druga svetovna vojna, saj je bil grad med vojno požgan in deloma uničen.

Po vojni ni bilo interesa po celotni obnovi grajskega kompleksa, vendar je s  pomočjo arhitekta Cirila Tavčarja, nastala moderna simbolna zasnova, ki so jo domačini hitro posvojili.  Osrednjo stavbo – palacij so porušili, ohranili so le njen tloris. Obnovili so dva stolpa, ki so jih povezali z novim hodnikom. V teh prostorih je dobil svoje mesto ribniški muzej (1961) ter kavarna, ki jo je leta 1978 nadomestila poročna dvorana.

 V sklopu prenove so v gradu dogradili letno gledališče, ki je še danes živo prizorišče dogodkov na prostem.  Že v okviru prvotne prenove  so  predvideli tudi Park kulturnikov, ki je bil realiziran leta 1982, ko so postavili obeležja 65 zaslužnim ribniškim rojakom. V osemdesetih letih 20. stoletja, ko so v Ribnici potekala vsakoletna likovna srečanja pa je v gradu dobila prostor tudi forma viva.

Več o gradovih na Ribniškem si lahko preberete tukaj.